Kako pomembno vlogo v našem življenju igra sluh se dobro zavemo šele takrat, ko ne slišimo več dobro, ali pride do drugih težav. Nastanek naglušnosti lahko pretrga našo vez z zunanjim okoljem in onemogoči normalno sporazumevanje.
Svet, v katerem živimo, je svet slišečih, človek pa je socialno bitje, zato je zanj značilno življenje v družbeni skupnosti, v kateri je pomembna komunikacija. Ljudje pri sporazumevanju najbolj uporabljamo vid in sluh. Hitro opazimo, ko nekdo ne vidi ali ne sliši. Pri razumevanju s takšno osebo se prilagodimo, zavedajoč se, da bodo pri razumevanju težave in se temu primerno ravnamo. težje je pri sporazumevanju z naglušnim. Na prvi pogled naglušni z ničemer ne opozori sogovornika na morebitne težave v sporazumevanju.
Dalj časa trajajoča in napredujoča naglušnost je pri starejših resen problem, ki jih močno osami in lahko vodi v spremembe osebnosti in obnašanja. Hujša naglušnost namreč močno oteži sporazumevanje z okolico, kar pri starostnikih lahko povzroči izgubo socialnih stikov in depresijo.
Sluh je eden človekovih najpomembnejših čutov, zato je tudi akustika – veda o zvoku – ena najstarejših znanosti. Prve matematične zakonitosti zvoka je odkrival že znameniti grški učenjak Pitagora v 6. stoletju pred našim štetjem, danes pa se akustika kot raziskovalno področje aktivno razvija in postaja vedno tesnejši preplet fizike, biologije, medicine, nevroznanosti in psihologije.
S fizikalnega stališča je zvok nihanje oz. tresenje molekul snovi, ki se v obliki valovanja širi po prostoru. V nasprotju z valovanjem vodne površine je pri zvoku nihanje snovi zelo šibko in očem nevidno, zato si zvočno valovanje težje predstavljamo.
Tipičen izvor zvoka je npr. opna v zvočniku, ki niha sem ter tja. Nihanje opne zaniha molekule zraka v njeni bližini, njihovo nihanje pa se prenese na molekule v okolici, s čimer se zvok širi po prostoru. Pri tem molekule zraka z zvokom ne potujejo po prostoru, ampak le nihajo sem ter tja okrog ravnovesnih leg, po prostoru pa se širi le nihanje in s tem energija, ki jo zvok nosi s seboj. Molekule nihajo v smeri širjenja valovanja (strokovno pravimo, da je zvok longitudinalno valovanje), zaradi česar se snov periodično stiska in razteguje (pravimo, da se v prostoru izmenjujejo zgoščine in razredčine), kar se pozna kot nihanje tlaka. Pri normalno glasnih zvokih je to nihanje tako majhno, da ga ljudje z drugimi čutili, razen z ušesi, ne zaznamo.
Sluh in razumevanje govora
Da se lahko sporazumevamo moramo slišati in razumeti. Bliže kot je okvara možganom, slabše je razumevanje govora. Podobno je pri stopnjah naglušnosti, težja kot je naglušnost, slabše je razumevanje govora. To ne pomeni, da razumevanja govora ne moremo izboljšati, ampak le, da za razumevanje potrebujemo več časa in vaje. Je veliko težje kot si večina predstavlja. Spomnimo, da se večina otrok rodi z normalno delujočimi ušesi in možgani. Za razumevanje govora je poleg sodelovanja ušes pomembna tudi v spominu shranjeno znanje in zmožnost učenja.
V AUDIO BM se zavedamo pomena sluha in tudi tega, da se marsikdo ne odloči za preverjanje sluha, ker le to običajno ni na voljo brez dolgega čakanja.
Če se na preverjanje sluha naročite v AUDIO BM slušnih centrih boste hitro in brezplačno prišli do informacije o stanju vašega sluha.