Kako deluje sluh

Človeško uho je razdeljeno na tri funkcionalne dele: zunanje, srednje in notranje uho.

Zunanje uho, ki ga sestavljata uhelj in sluhovod, usmeri zvok do bobniča in srednjega ušesa, srednje uho pa v nadaljevanju poskrbi za to, da se valovanje zraka prenese na valovanje tekočine. Ker je tekočino težje vzbuditi k valovanju kot zrak, se mora valovanje okrepiti; za to poskrbijo bobnič in slušne koščice, ki so sestavni deli srednjega ušesa. Okrepljeno valovanje se nato prenese v notranje uho, ki ga tvorita ravnotežnostni del in polž, ki je najpomembnejši del ušesa, saj spremeni valovanje tekočine v električne impulze. Ti impulzi se nato po slušnem živcu prek nevronskih povezav prevedejo do možganske skorje, kjer nastane zaznava zvoka.

 

 

Nastanek naglušnosti lahko pretrga našo vez z zunanjim okoljem in onemogoči normalno sporazumevanje. Izguba sluha velja za težjo prizadetost kot izguba vida, kajti s poslušanjem pridobimo največ informacij. Izguba sluha človeka tudi bolj osami.

 

Naglušnost oz. slaboslišnost je zelo pogosta težava. Več kot 500 milijonov ljudi po vsem svetu se sooča z določeno stopnjo izgube sluha. Zaradi negativnih vplivov hrupa število še narašča. Daljša izpostavljenost glasnemu hrupu na delovnem mestu ali doma ima lahko za posledico izgubo sluha, ki je pogostejša tudi pri nižji starosti.

Med najpogostejša vzroka za nastanek naglušnosti sodita hrup in staranje. Eden od šestih odraslih oseb (16% Evropejcev) ima tolikšno stopnjo naglušnosti, da je že motena komunikacija v vsakodnevnem življenju.

Naša sposobnost zaznavanja zvoka močno vpliva na način, kako komuniciramo in se povežemo z drugimi. Iz tega razloga naglušnost spremljajo tudi socialne in čustvene spremembe. Ne odrecite se vsemu lepemu, kar prinaša sluh!

 

Občutljivost sluha se s starostjo zmanjša

Podatek, da slišimo (zaznamo) zvok do frekvence 20 000 Hz, je treba sprejeti s pridržkom. Velja namreč za mlade ljudi. Z leti se meja, ki je dokaj zabrisana, premika k vse nižjim frekvencam in se po sedemdesetem letu premakne tudi pod frekvenco 8000 Hz. Poleg zmanjšanega zaznavanja zvoka, se običajno zmanjša tudi razlikovanje zvokov. To pri poslušanju radia ne moti veliko, ker lahko povečamo jakost. Bolj moti pri pogovoru dveh v množici ljudi. Soglasnike p, t, k, f, s prepoznamo predvsem po njihovih sestavinah z visoko frekvenco. Ker jih zaradi naglušnosti v starosti slabše slišimo, posebno ko se pogovarjamo v množici, tudi slabše razločimo govor.

 

Brezplačno in informativno lahko sluh preverite v AUDIO BM slušnih centrih. Naročite se na prosti termin.