Zvok

Zvok

Kaj je zvok?

Zvok je longitudinalno valovanje, ki za razširjanje potrebuje sredstvo. Zvok povzroči v sredstvu mesta z nekoliko večjo gostoto, ki jim sledijo mesta z nekoliko manjšo gostoto. Zgoščine in razredčine potujejo po snovi z zvočno hitrostjo. Zvok slišimo, ko zvočno valovanje v zraku prispe v uho. Tu se pretvori v električne impulze, ki jih možgani predelajo v čutni signal. Številne lastnosti zvoka, kot ga slišimo, so neposredno odvisne od lastnosti vpadnega zvočnega valovanja. Med potovanjem se zvok zaradi različnih učinkov preoblikuje in do naših ušes prispe spremenjen v primerjavi z zvokom, ki ga je oddala opna v zvočniku. Zvok se lahko ošibi, odbija od ovir, se ob ovirah ukloni ali v njih absorbira. Iz zraka se lahko prenese v druge snovi in nazaj. Zvok se izjemoma ne more širiti po vakuumu, ker v njem ni molekul, ki bi lahko zanihale.

Pok ali tlesk je zvok, ki traja zelo kratek čas. V spektru pokov so prikazane tudi višje frekvence, pri čemer velja, da je širina spektra poka obratno sorazmerna z njegovim trajanjem – krajši kot je pok, večji razpon frekvenc vsebuje.

Človeški govor je lep primer zapletenega zvoka, ki ga sestavlja kombinacija vseh treh zgoraj omenjenih tipov spektrov. Samoglasniki so npr. podobni zvenom glasbenih inštrumentov. Zvok samoglasnikov je periodičen , različni samoglasniki pa se med seboj razlikujejo po različnih značilnih poudarjenih višjih frekvencah (najbolj izrazite prisotne frekvence imenujemo formanti).
Pri soglasnikih težje govorimo o periodičnosti (ne moremo jih npr. zapeti z neko višino), zato se po spektralnih lastnostih približujejo šumu ali tlesku ter vsebujejo relativno večji delež visokih frekvenc.
Za dobro razločevanje govornih glasov je torej potreben dober sluh pri vseh frekvencah. Vsaka frekvenčno odvisna izguba sluha (npr. starostno izgubljanje zmožnosti zaznavanja visokih frekvenc) ne povzroči le enakomernega utišanja zunanjih zvokov, temveč jih tudi popači, zato

Približne hitrosti različnih valovanj

Valovanje                                        Snov                                            Hitrost

Svetloba                                            vakum                                          300.000.000 m/s

Svetloba                                            voda                                             230.000.000 m/s

Svetloba                                            steklo                                           200.000.000 m/s

Zvok                                                   zrak                                              340 m/s

Zvok                                                   voda                                            1500 m/s

Zvok                                                   žele                                              5100 m/s

Valovi                                                                                                     od = 1m/s do = 30m/s

Ljudje običajno slišijo zvočne frekvence med približno 20 Hz in 20.000 Hz (20 kHz),  zgornja meja se zmanjšuje s starostjo. Včasih se zvok nanaša le na tiste vibracije s frekvencami, ki so v območju sluha ljudi ali včasih se nanaša na določeno žival. Druge vrste imajo različne razpone sluha. Na primer, psi lahko zaznavajo vibracije, višje od 20 kHz, vendar so gluhi pod 40 Hz.

Kot signal, ki ga zaznava ena od glavnih čutil, zvok uporablja veliko vrst za odkrivanje nevarnosti, plovbe, plenjenja in komunikacije. Zemeljska atmosfera, voda in skoraj vsak fizični pojav, kot so požar, dež, veter, deskanje ali potres, proizvajajo (in so značilni) njegovi edinstveni zvoki. Mnoge vrste, kot so žabe, ptice, morski in kopenski sesalci, so razvile tudi posebne organe za proizvodnjo zvoka. V nekaterih vrstah ti proizvajajo pesem in govor. Poleg tega so ljudje razvili kulturo in tehnologijo (kot so glasba, telefon in radio), ki jim omogoča ustvarjanje, snemanje, prenašanje in oddajanje zvoka.